
Mmmmm dišave....
Petek, 30. oktober 2020
Dišave imajo že od nekdaj neverjetno moč na ljudi, saj je vonj en izmed prvih čutov, ki ga beležimo že takoj ob rojstvu, saj je to prvi in najbolj primarni čut človeka. Noben drug čut ni tako intenziven kot vonj, ker je le ta povezan z limbičnim sistemom, centrom naših čustev in poželenja
Ravno zaradi tega nam dobri vonji prav radi zmešajo glavo, hkrati pa se z dobro dišavo počutimo samozavestnejše, lepše, bolj privlačno. Vonj rastlin je rastlinska različica feromonov, ki bodo povzročili, da bomo privlačnejši drugim.
Dober razlog za nakup dišave kajne?
ŠE MALO O ZGODOVINI…
Beseda parfum izhaja iz latinske besede "per fumum", kar se dobesedno prevede kot "skozi dim". Prva izdelovalka parfumov je bila ženska po imenu Tapputi, živela je v babilonskem Mezopotamianu okoli leta 1200 pr. Razvila je metode in tehnike za ekstrakcijo vonjev, s čimer je postavila temelje današnjemu izdelovanju parfumov.
Ste vedeli, da različni vonji izzovejo določeno reakcijo. Tako mošus, ambra, sandalovina in pačuli veljajo za privlačne vonje, cimet in bergamotka pa dvigneta samozavest. Učinek afrodiziaka pa imajo jasmin, ylang ylang, vanilija in ingver, medtem ko cvetlični vonji porajajo erotično vzdušje.
POZNATE STRUKTURO DIŠAV?
Številni parfumi so narejeni s tristopenjsko piramidalno strukturo, ki jo sestavlja glava, srce in osnovne note. Vrh piramide se imenuje glava in je običajno sestavljen iz citrusov in lahkih cvetnih not. Srčne note običajno sestavljajo cvetje, začimbe, zelišča in lesene note. Srčne note dišavi dodajo še eno dimenzijo predno se umaknejo vsem najpomembnejšim osnovnim notam. Osnovne note so osnova vsakega parfuma. Običajno vsebujejo lesene note, začimbe in vanilijo. Imajo največjo molekularno maso in najdlje zdržijo na koži.
Dišavo vedno preizkusite na koži, saj se lahko zgodi, da se vonj na koži razvije drugače, kot ste sprva pričakovali.
ZAKAJ NEKATERE DIŠAVE TRAJAJO DLJE KOT DRUGE?
Nekateri vonji izginejo hitreje kot drugi, na primer molekule citrusov so najmanjše, cvetlične molekule so po velikosti nekje vmes, lesene note, začimbe in les pa imajo največjo molekularno maso in posledično trajajo najdlje časa.
Parfume zato lahko izbiramo glede na letni čas, glede na naše počutje, prehranske navade in še še bi lahko naštevali.
Za vas pa imamo trik, da bo vaša dišava zdržala na vaši koži kar najdlje…
Uporabite vlažilno kremo, lahko je odišavljena ali pa ne odišavljena, bistvo je, da je vaša koža dobro hidrirana, saj bo le tako dišava na vas zdržala kar najdlje. Najslabše je uporabljati dišave na suhi in razpokani koži, saj se bo zaradi tega hitro razdišala.
KAM NANAŠAMO DIŠAVO?
Dišave nanašamo na pulzne točke, saj so tam krvne žile najbližje koži, posledično pa so te predeli najtoplejši. Toplota upari dišavne molekule in vonj se lepše in intenzivnejše razvije.
Pulzne točke so na zapestjih, vratu, na notranji podlakti, dišavo pa lahko nanesete tudi za ušesi, po laseh v kolikor vas moti, da pride dišava v stik s kožo in še in še.
Parfuma nikoli ne drgnemo, saj le to ustvarja trenje in toploto, ki parfum prezgodaj razgradi. Naj se parfum naravno posuši.
RAZLIKA MED EAU FRAICE, KOLONJSKO, TOALETNO IN PARFUMSKO VODO in PARFUMOM
Eau Fraiche je najbolj razredčena različica dišave, običajno vsebuje od 1 do 3 odstotkov parfumskega olja v alkoholu in vodi. Običajno se hitro razdiši.
Kolonjska voda je sestavljena iz 2 do 4 odstotkov parfumskih olj v alkoholu in vodi. Običajno se taka koncentracija uporablja v dišavah za mlajše.
Toaletna voda je sestavljena od 5 do 15 odstotkov čiste parfumske esence, na koži zdrži okoli 3 ure.
Parfumska voda vsebuje od 15 do 20 odstotkov čiste parfumske esence in traja približno 5 do 8 ur.
Parfumi so najbolj koncentrirana in draga od vseh, sestavljena so iz 20 do 30 odstotkov čiste parfumske esence. Enkratni nanos parfuma lahko zdrži tudi do 24 ur.